zivaliceadmin Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.05. 2016, 09:19 Prispevkov: 64
|
Objavljeno: 29 Maj 2016 19:27 Naslov sporočila: Appenzelski planšarski pes |
|
|
Od vseh planšarskih pasem, je Appenzelski planšarski pes najmanj poznana in tudi najredkejša pasma. Izvira iz Švice, kjer je bil predvsem delovni pes, ki so ga uporabljali za pašo, za reševanje in kot vlečnega psa. Tudi danes Appenzelski planšarski pes nadaljuje svojo dediščino delovnega psa, a ostaja izjemno redka pasma.
Šarmanten, pogumen, prijazen in živahen pes, je vdan ljubljenček, a to ni njegova primarna naloga. Ti psi so bili vzrejeni za delo in se najboljše počutijo, kadar zaposlite njihovo telo in duha. Ne marajo poležavati doma, niso vajeni zaprtih prostorov in najraje tekajo na prostem. Niso primerni za neizkušene ali neaktivne lastnike. Potrebujejo veliko pozornosti in zgodnjo socializacijo ter dosledno vzgojo. So zelo zaščitniški do svojega teritorija, lastnine in družine. Zvesti so celotni družini, vendar se običajno bolj povežejo z enim posameznikom. Okrog neznancev so previdni in so dobri čuvaji. Če se jim ne posvečamo dovolj ali jih ignoriramo, bodo na to opozorili z glasnim laježem in uničevalnim vedenjem.
Po naravi se dobro razume z drugimi psi in živino, razumel pa se bo tudi z manjšimi živalmi, v kolikor ga zgodaj socializiramo.
Appenzelski planšarski pes je bolj primeren za družine s starejšimi otroki, s katerimi se dobro razume, v kolikor so ti obzirni in lepo vzgojeni. Lažje se bo prilagodil navzočnosti otrok, če mu jih predstavimo že v obdobju mladička. Otroci naj bodo v njegovi bližini vselej pod nadzorom odraslih.
Appenzeller ima dvojno dlako, ki mu močno izpada. Kožuh tvorita kratka, debela in svetleča zgornja dlaka, ter mehka in gosta podlanka. Barva kožuha je črna, s simetričnimi zaplatami bele in rjave barve.
Nega tega veličastnega psa je enostavna, občasno krtačenje in kopanje po potrebi bo zadostovalo. Pregledujte tudi ušesa in blazinice za drobce umazanije.
Na splošno gre za zelo zdravo pasmo, ki pa ima tudi nekaj tipičnih težav, kot so: napihnjenost, težave z očmi, epilepsija, težave s ščitnico ter displazija kolkov in komolcev.
Zgodnja socializacija in šolanje sta obvezna. Ker je pasma izredno inteligentna, se hitro uči, a potrebuje avtoriteto. Ne odziva se dobro na trde metode, vzgoja naj zato temelji na odločnosti, spoštovanju, poštenosti in doslednosti.
Ta pasma ni primerna za urbano okolje, razen če ste izredno aktiven tip človeka. Potrebuje veliko prostora, da lahko prosto teče, njegov močan pašni nagon pa preprečuje, da bi zbežal. Če ga imate v urbanem okolju, potrebuje vsaj velik vrt, poleg rednih sprehodov pa še veliko, veliko aktivnega gibanja. Pomembno je, da ima vselej kaj početi, sicer se bo zdolgočasil in zaposlitev našel sam – kar pomeni veliko uničenega pohištva in čevljev!
Tak pes se najbolje počuti na kmetiji, saj je rad zunaj, ni pa primeren za stanovanja. Poleg potrebe po veliki količini gibanja, tudi zelo rad laja, nad čimer sosedje nikakor ne bodo navdušeni.
|
|